Adventni čas
Čas duhovne priprave na božič, advent, začenjamo s prvo adventno nedeljo, letos 3. decembra, in ga sklenemo v tednu po četrti adventni nedelji, letos na sveti večer, v nedeljo, 24. decembra. Zato je adventni čas letos najkrajši možni, vsega samo 22 dni.
Z adventnim časom v Katoliški Cerkvi začenjamo tudi novo cerkveno leto. Pri berilih je to leto B.
Cerkveno leto je spominjanje preteklih Božjih del v zgodovini odrešenja, o čemer poroča Sveto pismo, in spomin na svetnike, vzornike; oboje naj nam pomaga, da bomo Božje oznanilo uresničili v sedanjem času.
Latinska beseda adventus pomeni prihod in nas spominja predvsem na dva Gospodova prihoda: prvega, ko je na svet prišel kot človek, rojen iz Device Marije; in na drugega, ko bo prišel ob koncu časov. Lahko pa nas spominja tudi na nenehno Gospodovo prihajanje v srca ljudi po delovanju Svetega Duha, predvsem v zakramentih in molitvi. Adventni čas ima torej dvojni značaj: nas ob spominu na starozavezno pričakovanje pripravlja na božič in hkrati usmerja k pričakovanju ponovnega Kristusovega prihoda ob koncu časov.
Predvsem nas vabi k duhovni pripravi v osebni molitvi in duhovni poglobitvi, kar vključuje prejem zakramenta sprave, razne odpovedi, post, dobra dela ali miloščino, več molitve, pri nas tudi obisk Marijine podobe.
Adventni venec
Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec v cerkvi in po domovih. Je iz zimzelenega rastlinja, ki je znamenje življenja, ki ga prinaša Kristus; spleten je kot venec, kar ponazarja popolnost in večnost; in ima štiri sveče, ki predstavljajo štiri adventne nedelje, lahko tudi štiri mejnike: stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta. Vedno več luči na vencu je znamenje, da je vedno bliže Bog, ki je prava Luč.
Kot bogoslužno znamenje se je adventi venec v Sloveniji uveljavil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.